Tukaj čaka te igranka,
prava pesmica nadaljevanka….
Tipke, tone te bo naučila,
zaigranih pesmic se s teboj bo veselila.
Zaigraj z menoj pesmico igranko
Glasbene smo sestrice
vsaka svoje ima ime:
Jaz sem nota ČETRTINKA
eno dobo šteti znam!
jaz pa nota POLOVINKA
in do dve prešteti znam.
Jaz sem POLOVINKA S PIKO
vedno dobe tri držim
jaz najdaljša sem CELINKA
štiri dobe zadržim.
Polovico dobe trajam,
mi osminka je ime,
zdaj ko smo se pa spoznali,
gremo igrati pesmice!
Sem slišala, da zelo lepo poješ in da si želiš pesmice tudi zaigrati. Zato sem se odločila, da ti
pomagam. V notno črtovje, na začetku katerega stoji violinski ključ, sem ti z barvnimi notami
zapisala pesmice. Barvno sem ti označila tudi tipke (klaviaturo), da bo igranje kar se da preprosto.
Toda nekaj si bo treba zapomniti. Ker so note različne, se tudi različno dolgo zadržijo in sicer:
ČETRTINKA – pritisneš 1 x in rečeš: TA
POLOVINKA – pritisneš, zadržiš 2 dobi in rečeš : TA-A
POLOVINKA S PIKO – pritisneš, zadržiš za 3 dobe in rečeš: TA-A-A
CELINKA – pritisneš, zadržiš 4 dobe in rečeš: TA-A-A-A
OSMINKA – je kratka nota in jo ponavadi združimo v osminko s prečko
ter jo zaigramo na hitro: TA-TE
In kako začeti?
Na sredini klaviature si barvno označiš tipke, pripraviš prstke desne roke in slediš zapisom v
knjigi. Nikoli ne igraš samo z enim prstkom, saj si vsi tvoji prstki želijo igrati. Da ti bo lažje, sem
tik nad notno črtovje zapisala številko, ki pomeni, s katerim prstkom zaigraš.
Tako, trajanje not zdaj poznaš.
Veš, da s prstki vsemi igraš.
Čas je torej,
da se s tipkami in toni še spoznaš !
Naj se sliši, naj se ve,
gremo igrati pesmice!

Prvi C je čisto spodaj in pomožno črto ima,
prve črte pa dotike se ton D, kjer je doma.
In na prvi notni črti se šopiri sosed E,
večkrat v prvi prostor kuka, če se F že vrnil je.
Petemu ime je G in na drugi črti je
tik za njim pa je doma šesti ton z imenom A.
Vsi so dobri si sosedje: C,D,E,F, G, in A
večkrat na obisk hitijo, na tretjo črto k tonu H.
Ko po vrsti zaigrajo: C,D,E,F,G,A,H,
še ton C2 zaigrajo, pa so TONSKA LESTVICA.

Kjer sta črni tipki dve,
je pred njima vedno C.
Če si si zapomnil C,
med dvema črnima je D.
Tipki C in D že znaš,
za njima E še zaigraš.

Trije toni C, D, E,
pesmico igrajo
Trije toni C, D, E,
se lepo imajo.

Leze, leze polžek,
kam se mu mudi?
Mali polžek leze
v gozd gre k mravljici.

Tralala, tralala
Sara pesmico igra.
Tralala, tralala,
res lepo igrati zna.

C,D, E zdaj že poznaš,
čas je, da še F spoznaš.
V prvem prostorčku gospodič sedi,
s tipko četrto lepo zazveni.

Abraham ima sedem sinov,
sedem sinov Abraham.
Vsi so jedli, vsi so pili,
vsi so delali tako:
Vsi tako, vsi tako,
sam’ da jim je luštno b’lo,
vsi tako, vsi tako,
sam’ da jim je luštno b’lo.

Priskljala na drevo, veverička mala,
z repkom je pomigala, lešnike nabrala.
Polhka je poklicala in sta se igrala,
ko je lunica prišla , sta sladko zaspala.

Ker brez znanja pač ne gre,
se naučili bomo G.
Ta na drugi črti je,
tipka pa že peta je!

Marko skače, Marko skače.
Po zeleni trati.
Aj, aj, ajaj,
po zeleni trati.
Pijte, jejte, pijte, jejte,
moj’ga brata konji.
Aj, aj, ajaj,
moj’ga brata konji.
Pa smo išli, pa smo išli,
daleč po divojko.
Aj, aj, ajaj,
daleč po divojko.
Prek devetih, prek devetih,
prek desetih mostov.
Aj, aj, ajaj,
prek desetih mostov.

Majhna sem bila,
piške sem pasla,
piške so čivkale,
jaz sem pa rasla.
Mamica moja
piške prodala,
piške so čivkale,
jaz pa jokala.

Pesmic že veliko igraš,
tona A še ne poznaš,
V drugem prostorčku on je doma,
šesta ga tipka veselo igra!

Sončece zahaja,
vse že mirno spi,
lunica prihaja,
ptiček žvrgoli.
Kdo te ptiček mali
peti je učil,
kje si take lepe
pesmice dobil?

Jager pa jaga, kaj mi pomaga,
ptička nasprot’ leti, ustrelil jo bi.
Ptička zavpila: “Kaj sem storila,
saj sem prepevala cele noči?”
Ptička zletela, v javor se usela,
hladna je senčica javorjeva.
Ptička zletela, na okence sela:
“Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan”.

Vsi so dobri si sosedje:
C, D, E, F, G, in A
večkrat na obisk hitijo
na tretjo črto k tonu H!
Sedma tipka ga igra!

Na planin’cah sončece sije,
na planin’cah sončece sije,
na planin’cah sončece sije,
na planin’cah luštno je.
Gor cvetejo rožice bele,
gor cvetejo rožice bele,
gor cvetejo rožice bele,
gor cvetejo rožice.
Eno dekle jih pa trga,
eno dekle jih pa trga,
eno dekle jih pa trga,
da si šopek naredi.
Šopek si je naredila,
šopek si je naredila,
šopek si je naredila,
da ga mami podari.

Ringa, ringa, raja,
muca pa nagaja,
kuža pa priteče.
Pa vse na tla pomeče.

Ko po vrsti zaigrajo: C, D, E, F, G, A, H,
še ton C2 zaigrajo, pa so TONSKA LESTVICA.

Škratek Mema v šolo gre, s torbico na rami,
zobke je skrbno umil in pomahal mami.

Daj, daj, srček nazaj,
daj, daj, srček nazaj.

Šmentana muha, kaj si tak suha?
Kdo te bo plačal? Miha Kovačev.
Prišli so prišli štirje Poljanci,
komaj so vlekli muho po klanci.
Prišli so prišli štirje mesarji,
komaj so suho muho zaklali.
Prišel je prišel farovški Miha,
da bi pogledal, če muha še kaj diha.
Prišli so prišli štirje žandarji,
da bi to muho s sabo peljali.

Mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares.
Zakaj se ne bi imeli,
radi, radi, radi,
zakaj se ne bi imeli,
radi prav zares.
Saj smo sami mladi,
mladi, mladi, mladi,
saj smo sami mladi,
mladi prav zares.