...tako nekako bi se lahko začela pesmica o meni, saj me, odkar pomnim, spremlja pesmica. Preprosta, otroška pesmica. Uglasbena seveda, ki enkrat poje veselo in razigrano, spet drugič nežno in umirjeno.
In odkar pomnim pesmice prepevam, jih igram, učim ter pišem. Takšne, ki popeljejo v svet otroške zvedavosti in igrivosti, med igrače in živali, med letne čase in njihove čare, takšne, ki popeljejo k Škratku Memi in takšne, ki odgrnejo tančico pravljičnih trat. Srčno rada stopam po poti poklicne glasbenice in neizmerno uživam v glasbenem poučevanju otrok. Že več kot dvajset let. In vse od takrat, odkar sva z možem stopila na samostojno pot glasbenega izobraževanja otrok, se veseliva vseh naših glasbenih srečanj in se skupaj z njimi razveseliva vsake nove pesmice in glasbenih znanj, ki se jih naučijo.

Vmes pa nastajajo pesmice. Vedno znova in znova. Najprej Mične gospodične - tako sem poimenovala 29 uglasbenih pesmic za otroke, ki so izšle tudi v knjižni obliki in za katero je ilustracije prispeval Dean, moj mož. Vedno se razveselim, kadar slišim otroke te pesmice prepevati ali ko mi povedo, da so kakšno od njih povedali za Bralno značko.
Mičnim gospodičnam se je pridružil Škratek Mema – pesmice o hišnem škratku, ki živi v vsaki hišici in se zelo rad igra skrivalnice. V njih je menda nepremagljiv, zato ga še nihče ni našel. Le meni se je pokazal in me poprosil, če napišem pesmice o njem in če bi jih Dean lahko zapel. Skrbno sva se lotila dela in posnela otroško zgoščenko z desetimi pesmicami o Škratku Memi, zraven pa ustvarila še veselo glasbeno animacijo, pri kateri otroci, z Deanom, prepevajo pesmice o škratku, ugibajo uganko, se naučijo pesmico in škratkov ples, vmes pa iščejo škratka.

V življenju me vseskozi spremlja glasba. Petnajst let sem z veseljem na družinski radijski postaji opravljala delo glasbene urednice, radijske moderatorke in tržnice oglaševalskega prostora , vendar sem, čeprav težko, vse to zamenjala za delo, ki ga imam najraje; otrokom odkrivati neskončno lep in zanimiv svet glasbe ter ustvarjati zanje.
Ob meni se je nabralo toliko uglasbenih pesmic, da sem se odločila, da jih čimprej pospremim tja, kamor so namenjene. Med otroke.
Ampak predno bodo izšle v knjižni obliki in na zgoščenkah, sem jim našla prostor na spletki, da jim le ta na široko odpre vrata v širni svet ter da se lahko dotaknejo vsakega, ki jih rad prepeva in igra. Skoraj k vsem sem namreč zapisala preprost notni zapis in spletko obogatila z zvočno klaviaturo, tako da se vse pesmice lahko tudi zaigrajo in slišijo.

Spletki sem dodala tudi slovenske ljudske pesmice.
Pa ne zato, ker jih imam sama zelo rada in ker je lepo in prav, da se ljudska pesem širi ter ohranja med ljudmi, pač pa tudi zato, ker želim, da se te pesmice čimprej in čim večkrat dotaknejo otroških src s svojo preprostostjo in prijetno melodiko, da jih bo že kot otrok vzljubil in jih pozneje kot odrasel tudi sam širil naprej.

Kakšno je poslanstvo moje spletke?

Želim, da bo otroke popeljala med pesmice in v glasbeni svet na preprost, barvit način, da jih bo plemenitila in bogatila, da se bodo ob petju in igranju sproščali, se veselili ter si hkrati razvijali glasbeni posluh, besedni zaklad, ustvarjalnost in veselje do glasbe.
Pa tudi to si želim, da bodo moje pesmice prepevali v vrtcih in šolah, da bodo dale mikavnost glasbenim uricam in da se bodo ob druženju na spletki med otroki in odraslimi spletale globoke, radostne vezi ter da bo otroskapesmica.si postala del vas in prijetna razvada za vse dni.

Pa naj zaključim tako, kot sem začela zapis o meni, s pesmico:

Vsak dan in kar naprej me pesmice žgečkajo,
se z rimami in notami prav radostno igrajo.
Glej, ena, dve, ah kje, kar nekaj jih je še,
kar vidite na spletki, še zdaleč niso vse!

Milena Holc